»Čutim, da spiš sen izčrpanosti in obupa, kamen. A le v sanjah morda razumeš besede jezika, ki ga govorim. Svoj jezik sem za zmeraj izgubil. In svoje človeško ime. Imam še črepinje preteklosti. Ležijo na mojem dnu in me ne spustijo. A kmalu bo prišel trenutek, ko bom dokončno odletel s tega otoka in pustil vse za sabo. Postal sem človek, ki že leta odhaja in ne zna oditi.«
»Želela sem napisati besedilo, v katerem ne bo hujših kriminalnih dejanj, umorov, drugih patologij ali anomalij, a bi bilo vseeno psihološko zanimivo in napeto.«
»A kot sem rekel, čas je za nekaj novega. In če je slovo hipno, ni tako težko.«
»Bil sem bogat, a nisem več. Bil sem moderen, a nisem več. Bil sem predsednik kluba, ki je osvojil naslov evropskega prvaka, a nisem več. Vodil sem podjetje, a tudi tega ne delam več.«
»Sem zlobna hči, ki želi očeta spraviti s tega sveta.«
»Žabe smo, z jezikom ustvarjamo realnost – in vmes, če si prisluhnemo, se morda rodi tudi smisel.«
»Najprej sem rekla, joj, ne vem, če si bom zapomnila toliko teksta.«
»Sem človek projektov in inženirski človek, tako da se bom še navadil tega političnega jezika, ki ga ne znam najbolje.«
»Sem lik iz vsakdana. Sem zaljubljenec, trubadurček, narcisek.«
»Mislil sem, da bo nastala nekakšna C možnost, ki ne bo niti A niti B. Nastal pa je samo še močnejši A.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju